Ljubljana Fashion Week ali kdo je tu nor?

Pride dan, ko se počutiš, kot na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice.

Z avokadom v roki sem hitela čez aprilsko Ljubljano s sončnimi očali, čeprav je deževalo. Med vsemi opravki sem natipkala desetine sporočil. Na začetku kratkih in jedrnatih, proti popoldnevu so se razvlekla, kot vlečeno testo s smislom. Do večera sta nadev in smisel nekako izginila.

Prehod za pešče pred Maximarketom sem prečkala s tremi pavi, dvemi samicami in enim samcem. Bil je kraljevsko modre barve s turkiznim repom. Samici sta samozavestno zavili proti restavraciji, samec pa me je še malo pospremil. Z občudovanjem sem opazovala njegov rep dokler ni izginil med parkiranimi avtomobili. Pri pavih je enako, kot pri ostalih pticah, samci s svojimi outfiti prekašajo samice. Razlog, snubljenje. Zanimivo, da je pri ljudeh ravno obratno.

Neodgovorjenih sporočil je bilo še nekaj, zvonenje sem izklopila, zaprla oči, globoko vzdihnila in se prepustila snubljenju Ljubljana Fashion Week-a. Sproščeno, intimno vzdušje in meditativna glasba sta me pomirili. Ahhh končno. Vedela pa sem, da je to le zatišje pred nevihto. Odprem oči. Po modni stezi so se sprehodili najlepši pavi “rahlo odprtega” Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje (NTF) in v tistem trenutku, se mi je zdelo, da sem prejela svoj dnevni odmerek in sem tam kjer spadam.

Zato, da nekdo premika meje in odstira poglede mora biti malo prismuknjen. Tako imaš moč videti onstran, čez dolgočasni rob vsakdanjika in konvencionalno sprejetega. Prvi dan Ljubljana Fashion Week-a so kraljevali mladi upi, študentje. Dvignili so nivo in tisti dan jim ni nihče segel niti do kolen. Zdaj pa, kdo je tu najbolj nor?

Kot oblikovalec ali pa celo umetnik, moraš biti s svojim delom glasen. V kreativnem poslu je tako, rezultat upodabljanja domišljije pač ne sme biti dolgčas. To domeno imajo čez računovodje. 😉

Povprečna slovenska modna paleta oblačil v ikejinih omarah je bore stereotipna in bež, zato vem, da se z mano ne boste ravno vsi strinjali. Pa vendar, tudi tisti, ki pravi, da mu ni nekaj do mode in, da se s tem kaj da zjutraj nase ne ukvarja ravno veliko, je že povedal veliko o sebi. Zakaj? Zato, ker oblačila so prvi podaljšek našega jaza. Sebe najprej izrazimo z oblačili.

LJFW so v sporočilu za javnost zapisali: “Njihove kreacije so bile nosljive in barvite, nad videnim pa so bile vidno navdušene tudi urednice slovenskih modnih edicij. Študenti so se potegovali tudi za nagrade, ki jim bodo pomagale na njihovi nadaljni ustvarjalni poti, ena od teh omogoča tudi samostojno predstavitev kolekcije na naslednjem Ljubljanskem tednu mode, ki jo je prejela Tjaša Zalar.”

Pogumno ustvarjanje in čista misel v oblikovanju sta vidna čez vse kolekcije. Razmerje med barvo in obliko se ravno prav lovita, mentorstvo profesoric je vidno zmagalo. Težko je vedno ujeti pravo mero prav vsega, nosljivosti, drznosti, barvitosti in na koncu še iskrenega izraza svojstvenega stila. Upodabljanje svojih vizij in sanj zna biti velik izziv. Zato je sodelovanje in tretje kritično oko pogosto nujno.

Čestitamo vsem sodelujočim ter podpiramo vaše sanje!